Pesem na tekmovalnem odru

zborovski koncert

Maribor, Unionska dvorana

16. in 17. 4. 2005

Spet imamo razporeditev točk, »mariborsko« lestvico pevskih zborov, ki jo bo upošteval birokratski aparat in se iz nje napajal marsikateri porabnik zborovske glasbe. Ali pa uvrstitev odtehta tudi duhovnemu v glasbi, pa je kljub odprtosti glasbenega prostora, kot že mnogokrat, še vedno vprašanje.

Vrh tekmovanja sta z enakim številom točk (94,3) dosegla zbora APZ Tone Tomšič z Uršo Lah in MePZ Sv. Nikolaja s Heleno Fojkar Zupančič, za njima pa KZ Ipavska z Matjažem Ščekom. Programsko sta bila ambiciozna in zavezana slovenski sodobni ustvarjalnosti APZ Tone Tomšič in KZ Ipavska: prvi z zvočno masovnostjo in dozorelo, inteligentno interpretacijo programa, drugi s komorno subtilnostjo in večplastnim podajanjem glasbe. MePZ Sv. Nikolaja je ansambel široke dinamične palete, ki jo dosegajo (pre)redki zbori, ter prijetnega zvoka, vendar ne barvno ne izvedbeno ni dozorel prej omenjenima. Zborovodkinja je res dosegla zmehčanje v nekaterih segmentih interpretacije, v drugih je ostra, še posebno v nemški romantiki.

Med številnimi debitanti je bil z zlatom in četrtim mestom najvišje uvrščen Komorni zbor Megaron z jasno programsko in zvokovno izdelanostjo. Damijan Močnik vodi zbor muzikalno, vendar ponekod v zvokovni in dramaturški nasičenosti zamenjuje glasbeno valovanje s kvadratičnostjo. Zlato plaketo in nagrado za izvedbo slovenske sodobne skladbe (Štefan Mavri: Vetri v polju) je prejel MePZ Hrast iz Doberdoba s Hilarijem Lavrenčičem, APZ Tone Tomšič za izvedbo sodobne skladbe – za idejno zanimivo sakralno delo Nane Forte Libera me, KZ Limbar iz Moravč z Elizabeto Pirnat za izvedbo priredbe slovenske ljudske pesmi (Samo Vremšak: V hartelcu rastejo rože lepe), Aco Biščevič pa za perspektivnega zborovodjo.

Skupni preizkusni kamen za mešane zbore je bila obvezna skladba Ubalda Vrabca Kresno jutro z nekoliko neinventivnim fugatom v srednjem delu, ki so ga skoraj vsi dirigenti izrazili z absurdno dinamično in artikulacijsko obtežitvijo. Žlahtno, brez odvečnega dramatiziranja, ki ga glasba ni prenesla, je delo interpretiral zborovodja Matjaž Šček in bil za to tudi nagrajen. Navsezadnje je treba omeniti opazno številčno in kakovostno upadanje ženskih in moških zborov. Dekliški pevski zbor Radost iz Godoviča (z Damjano Leskovec) je kot debitant z izoblikovanim zvokom gotovo vreden omembe, prav tako kot Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec s Primožem Malavašičem, ki vidno umetniško raste.

Tekmovalni oder s svojim kolesjem pa gotovo ni pravi prostor za spraševanje o meri med posvečenim in dokazovanje moči v glasbi, o merljivosti glasbe in njenem doživljanju, o glasbenem dogodku in doživetju.

Urša Šivic