Kulturama

Razpis za promocijo slovenščine

Ministrstvo za kulturo je včeraj v uradnem listu in na svoji spletni strani objavilo javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih uveljavljanju, promociji in razvoju slovenskega jezika v letu 2005. Za projekte se štejejo akcije (tekmovanja in druge prireditve, počitniške šole slovenščine, kritično odzivanje na primere zanemarjanja ali zapostavljanja slovenskega jezika v javnosti, poslovenjenje javnih napisov), publikacije (knjige, zloženke, zgoščenke), manjše terenske raziskave jezikovnega položaja, prevajanje računalniških programov in ustvarjanje izvirnih programov v slovenščini, slovenjenje imen pravnih oseb pri prijavljanju sprememb v uradnem registru, sistemske jezikovne izboljšave v informacijski tehnologiji (prenosna telefonija, teletekst, sinhronizacija). Do sredstev so lahko upravičeni posamezniki in nevladne organizacije, ki naj najpozneje do 15. marca predložijo ponudbo z ustrezno dokumentacijo. Posameznik lahko priglasi največ dva projekta. Skupna višina sredstev je 3,6 milijona tolarjev. Več na spletni strani www.kultura.gov.si. V. P. S.

Lisičke se sončijo

Ančka Gošnik Godec se s knjižnimi slikami predstavlja v ljubljanski galeriji Sončnica (Slovenska 29). Umetnica je že zgodaj sodelovala z revijami Pionir, Pionirski list, Ciciban, veliko pa tudi s televizijo, pri animacijah (Muca copatarica, Mala čarovnica, Srečni metulj, Lučka Regrat, Mala morska deklica). Še vedno redno objavlja v Cicibanu in Cicidoju, njene številne knjižne ilustracije pa je skorajda težko našteti. V Sončnici se predstavlja s tistimi, ki jih je ustvarila v slikanici Tri botre lisičice, eno najlepših pa tudi objavljamo. J. Š. A.

Litijski zbor v gosteh Glasbene matice

Kulturno društvo Glasbena matica Ljubljana prireja jutri ob 19. uri v dvorani Slovenske filharmonije koncert iz cikla Tako pojo zlati. Nastopil bo zbor Sv. Nikolaja iz Litije, ki je bil nagrajen z zlato plaketo na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru leta 2003 in drugim mestom na 7. mednarodnem tekmovanju Maribor 2004. Zbor vodi glasbena pedagoginja in akademska glasbenica, solopevka Helena Fojkar Zupančič. M. Z.

Narava, drugič

V Bežigrajski galeriji 2 pripravljajo multimedijski dogodek, ki bo v sklopu Mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru. Naslov ljubljanskega dela je Narave 2. in bo po tekal v drugi polovici maja. Dela, ki bodo prispela na natečaj, morajo vsebovati podobe iz narave ali posamezne sekvence. O izboru bodo avtorji obveščeni do 15. aprila. Dela (cederomi, video) z biografskimi podatki avtorjev in naslovom naj pošljejo na www.mestna-galerija.si – Za Narave do vključno 15. marca. J. Š. A.

Viteški pesniški turnir

V okviru sklopa prireditev ob svetovnem dnevu knjige in 8. slovenskih dnevih knjige mladinski kulturni center in Obzorja, založništvo in izobraževanje, razpisujeta natečaj za izvirno pesem. Na njem lahko s po eno pesmijo sodelujejo vsi v slovenščini pišoči pesniki in pesnice, ne glede na starost in stopnjo uveljavljenosti. Žirija, v kateri bodo priznani literarni teoretiki in pesniki, bo izmed sodelujočih izbrala dvanajst najbolj uspešnih avtorjev in avtoric, ki bodo v soboto, 16. aprila, sodelovali na pesniškem turnirju v mariborski ART kavarni hotela Piramida. Na prireditvi bodo pesnice in pesniki interpretirali svoje pesmi, žirija pa bo izbrala vitezinjo ali viteza pesniškega turnirja. Svojega kandidata ali kandidatko bo izbralo tudi občinstvo. Zmagovalec ali zmagovalka prejme diplomo, knjigo in denarno nagrado 80.000 tolarjev. Pesniki in pesnice naj svojo pesem pošljejo na naslov Mladinski kulturni center, Ljubljanska 4, 2000 Maribor, s pripisom Ko te napiše knjiga 2005 – pesniški turnir, najkasneje do 15. marca 2005. Pesmi naj bodo podpisane le s šifro, v posebni kuverti, prav tako označeni s šifro, pa naj bodo pesnikovo, pesničino ime, priimek, naslov in telefonska številka. K. R.

Lutkarstvo na Koroškem

Ob praznovanju 30-letnice mladinskega gledališča in lutkarstva na Koroškem Krščanska kulturna zveza iz Celovca pripravlja slovesnost, ki bo danes ob 19. uri v farni dvorani v Železni Kapli. Predstavili bodo jubilejni zbornik, film in razstavo o obeh pomembnih kulturnih dejavnostih med koroškimi Slovenci. M. Vo.

Reportažne fotografije v Zaporu

V Galeriji Zapor v Kopru so pred dnevi odprli razstavo Borderlink, ki bo na ogled do 11. marca. To je razstava reportažnih fotografij mednarodnega projekta 2000–2006 Italija – Slovenija. Sodelujoči fotografi se ukvarjajo s tematiko poselitvenih modelov in tipologij na obmejnem območju med državama. Produkt fotografske delavnice je serija fotografij, ki opisujejo obmejni prostor in analizirajo njegovo prostorsko problematiko. Z medijem fotografije se kaže raba obmejnega območja v štirih fizičnih parametrih (razvoj pokrajine, oblika infrastrukture, tipologija naselij in uporaba javnih prostorov). V tem kontekstu predstavlja razstava predstavitev problematike širši javnosti, ki soočena s problemom laže oblikuje mnenje. Razstava načenja vprašanja, do kod lahko segajo meje komercializacije prostora in kakšna je vloga načrtovanja v prihodnosti. Več o razstavi na spletni strani www.borderlink-is.net. J. Š. A.

Okrogla miza o Andersenu

Ob 200. obletnici rojstva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena Študentska založba vabi na okroglo mizo Andersenova pravljica, ki bo v sredo, 2. marca, ob 18.30, v Knjigarni Konzorcij. O avtorju, njegovem življenju in delih bodo govorili Igor Saksida, Barbara Hieng Samobor in Jože Hudeček. Dogodek bo vodila Sanja Grobovšek. V. P. S.

Razstava Perka in Omerse

V avli poslovnega centra Mercator v Ljubljani se predstavljata dva akademska slikarja, Nikolaj Omersa in Lojze Perko. Njuna slikarska govorica je črpala iz različnih tradicij. Omersa, čeprav po temperamentu realist, se je veliko bolj usmerjal v raziskavo barv. Perko (objavljamo eno njegovih krajin), tako po duši kot čutenju velik realist, pa se je bogatil s spoznanji mojstrov krajinskih motivov in črpal iz bogatih izkušenj Franceta Pavlovca in je svojo interpretacijo gradil tako s črto kot z barvitim zapisom roke ob silnem občutenju, ki ga je doživljal ob pogledu na naravo in ljudi. J. Š. A.

Zlati res

Glasbena skupina Zlati Kastrioti, ki svoje predstavitve izvaja kot glasbeno-vizualni dogodek, je pravkar posnela film Zlati res, ki so ga označili za nemi muzikal. Posnet material sestavlja Kastriotsko zgodbo o materi Fertilji, ki zaradi vihravega duha svoje otroke pušča očetom. To je film o neizrečeni ljubezni in spoznanju resnice. Kastrioti se ukvarjajo pretežno z vplivi drugih etničnih skupin na sicer ponarodele kompozicije, v t. i. ppart-rockk gibanju, katerega utemeljitelji so. Razigrani nemi film z živo glasbeno spremljavo je utrinek Kastriotske epopeje, ki nazorno pokaže temelje ppart-rockka in epske psihadelike. Kastrioti so Marko A. Kovačič, Matic Golja mTc, Dejan Vučković Dino, Igor Brvar Jovo, Iztok Markoja, Sestra Mina, Bratranec Janez in še kdo. Zlati res bodo premierno uprizorili v Kudu France Prešeren v Ljubljani konec prihodnjega tedna.